Včeraj, 21. aprila je na obali v Kopru potekal odprti trening inkluzivnega juda judo kluba Koper. Na dogodku so bili prisotni poleg judoistov tudi rokometni trener Uroš Rapotec ter vrhunski športnik v disciplini kajt (jadranje) Toni Vodišek in njegov trener Rado Gregorič.
V okviru projekta »Vključeni v življenje«, ki poteka v letošnjem olimpijskem letu, zbirajmo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije pri izvajanju prilagojenih športnih programov ter ozaveščajo javnost o pomenu vključevanja oseb z intelektualno ali telesno oviranostjo in s težavami v duševnem zdravju v šport in družbo. Vse to v duhu grajenja družbe sožitja, medsebojnega sprejemanja in enakih možnosti za vse. Dobrodelna prodaja otroških risb poteka na https://www.mercator.si/projekti/dobrodelna-galerija/ kjer pozivamo širšo javnost, da se pridruži tej dobrodelni akciji in skupaj pomagamo našim judoistom inkluzivnega juda doseči njihove cilje.
V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih judo klubov: JK Koper, JK Jesenice, JK Sokol Ljubljana, JK Z’dežele Sankaku Celje, JK Murska Sobota, JK Železničar Maribor in JK Sankaku Ljubljana. Ti omogočajo enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami ne le v šport, ampak so ti klubi zanje pomembna in pogosto edina skupnost poleg družine. V programih inkluzivnega juda, ki se jih lahko izvaja z namenom terapije, rekreacije ali kot tekmovalni šport, je danes združenih 153 judoistov z različnimi sposobnostmi.
Inkluzija v širšem pomenu zagovarja ohranitev identitete posameznika ob njegovi vključitvi v družbo, hkrati pa načelo inkluzivnosti temelji na tem, da se tudi okolica kaj nauči od manjšin. Ker so šport na splošno in še posebej borilni športi nosilci filozofije medsebojnega spoštovanja, so zato primerno okolje za razvoj inkluzije. Inkluzija v športu temelji na enakih možnostih za vse športnike. To pomeni, da lahko športniki s posebnimi potrebami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo športne programe. Gre za vključevanje športnikov z raznolikimi sposobnostmi v običajne športne sredine na vseh nivojih, tako rekreativnih kot profesionalnih, v vseh starostnih obdobjih in v vseh športnih panogah.
Na področju juda ima inkluzivna vadba v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Prvi judoisti z različnimi psihofizičnimi sposobnostmi so začeli trenirati leta 1994 v Kopru in Portorožu, leta 2004 pa so v okviru JZS ustanovili Komisijo za inkluzivni judo, ki skrbi za strokovni razvoj panoge. Od leta 2017 organizirajo tudi Državno prvenstvo v inkluzivnem judu, ki se imenuje »Festival juda za vse Jožeta Škrabe«.
Marko Horjak, judoist JK Koper
Koliko časa ste že vključeni v inkluzivni judo klub?
Z judom sem se srečal že v osnovni šoli. Potem sem imel nesrečo in nekaj let nisem treniral. Potem sem se ponovno vključil in sedaj treniram že 20 let.
Kako vam je všeč trenirati judo? Kaj vam je najbolj všeč pri vadbi juda?
Trenirati judo mi je zelo všeč. Vse vaje so mi super. Zelo rad se družim tudi z ostalimi judoisti iz kluba in ne samo s kolegi iz VDCja.
Kolikokrat na teden trenirate in kako poteka posamezni trening? Koliko judoistov je v vaši skupini?
Zadnje leto treniram 2x tedensko, prej pa sem treniral 1x tedensko. Najprej imamo vaje za ogrevanje potem pa vaje za judo. Koliko nas je v skupini ne vem. Nas je veliko.
Kaj vam pomeni treniranje juda in biti član judo kluba?
Judo mi pomaga obdržati dobrokondicijo. Pomeni mi sprostitev.Rad tudi tekmujem in sem na svoje uspehe ponosen, čeprav toni najbolj pomembno. Bolj mi je važno druženje na treningih in srečevanje drugih judoistov po Sloveniji in svetu.
Kaj vam pomeni projekt »Vključeni v življenje«?
Vesel sem, da bo projekt »Vključeni v življenje« pomagal, da se bomo še več družili z ostalimi judoisti v Slovenji in po svetu. Hvala.
Dadič Tomo, trener inkluzivnega juda JK Koper
Kako poteka trening inkluzivnega juda?
Trening inkluzivnega juda poteka enako kot običajen trening juda. Praviloma je sestava inkluzivne sekcije zelo nehomogena glede na sposobnosti, oviranosti posameznika, motiv … Trening se dejansko prične že pred vhodom v dvorano (dojo), ko se umirimo, sledi pozdrav, ogrevanje ter predvidene vsebine, ki jim v določenem treningu posvetimo več pozornosti. Vseskozi vztrajamo, da se med treningom obnašamo s pravili in etiko juda, kar se potem podzavestno prenaša tudi na življenje zunaj, v običajnem okolju. Trening inkluzivnega juda mora biti dinamičen, zanimiv. Na treningu je veliko smeha, a vseeno se vsebine izvajajo zelo resno in kontrolirano.
Koliko skupin vodite in koliko judoistov je v vsaki skupini? Gre za skupine, ki imajo samo inkluzivne judoiste ali so mešane?
Trenutno znotraj kluba deluje ena skupina, kjer trenira 18 judoistk in judoistov. Skupina je zelo nehomogena glede na starost, leta vadbe, motive vključevanja…V redni članski sekciji že tretje leto sodelujejo 4 inkluzivni judoisti na kar smo še posebej ponosni. Še posebej na to, da med samim treningom ni opaziti.
Kako ste postali trener inkluzivnega juda, kako je potekalo vaše izobraževanje/usposabljanje za izvajanje treningov inkluzivnega juda?
Leta 1994 me je Mojmir Kovač 6.dan vzpodbudil, da bi pričeli z vadbo juda za uporabnike VDC Koper. Sprva sem na njegovo iniciativo gledal malo s skepso, a sva se vseeno lotila vadbe. Najprej z 1 judoistom, kasneje s 3, 5….do današnjih dni, ko je dejavnost razširjena že na vso Slovenijo. Prvih 6 let smo le trenirali, ter iskali kontakte v tujini. Pomembna prelomnica je bil obisk seminarja in tekmovanja v inkluzivnega juda v Cardifu leta 2000, kjer smo navezali stike s klubi iz Evrope in se kasneje začeli udeleževati dogodkov.
Kaj po vašem mnenju program inkluzivnega juda pomeni za športnike z različnimi sposobnostmi?
Program inkluzivnega juda pomeni za vsakega judoista zelo veliko. Pomeni predvsem to, da je lahko ne glede na njegove specifike (oviranosti) judoist, član običajnega športnega kolektiva, kar postavlja njegovo oviranost v drugi plan. Njegova primarna identiteta je judoist, športnik, član kluba. Inkluzija ustvarja pogoje, ki mu omogočajo, da lahko enakopravno sodeluje v športu, ki si ga je izbral.
Kaj vašemu klubu in vam kot trenerju pomeni projekt »Vključeni v življenje« in podpora Mercatorja pri izvajanju vaših inkluzivnih programov?
Projekt »Vključeni v življenje« osebno doživljam kot priznanje širše skupnosti dejavnosti, ki jo v slovenskih klubih gojimo že 27 let. Na tej poti je bilo v začetkih veliko težav, skepse, celo upora stroke, češ, »da judo ni primeren šport« za osebe s posebnimi potrebami. Judoisti smo znani po svoji trmi in zato skupaj peljemo našo inkluzivno barko vsa ta leta. Hvala Mercator!
Goran Prša, predsednik Judo Kluba Koper
Od kdaj v vašem klubu izvajate vadbe inkluzivnega juda? Koliko skupin in športnikov imate in koliko trenerjev izvaja te vadbe?
V Judo klubu Koper izvajamo vadbe inkluzivnega juda od leta 1994. V vseh teh letih se je število skupin in vadečih spreminjalo. Trenutno v klubu deluje 1 inkluzivna sekcija, kjer je vključenih 18 judoistk in judoistov. 4 inkluzivni judoisti pa se udeležuje treningov z redno člansko ekipo. V samo izvedbo inkluzije v različnih oblikah je vpeto 7 trenerjev.
Kaj po vašem mnenju program inkluzivnega juda pomeni za športnike z različnimi sposobnostmi?
Program inkluzivnega juda ima velik pomen za vsakega inkluzivnega judoista, saj mu omogoča, da se v udejstvuje v športu, ki si ga je izbral in da to počne v običajnem športnem okolju, kjer je enak med enakimi. Judo je pot in cilj in na tatamiju smo vsi enaki, ne glede na naše mnogotere razlike. Torej judo briše vse razlike, ki nas kot posameznike določajo v običajnem življenju.
Kaj vašemu klubu pomeni projekt »Vključeni v življenje« in podpora Mercatorja pri izvajanju vaših inkluzivnih programov?
V Judo klubu Koper zelo podpiramo akcijo »Vključeni v življenje« in podporo Mecatorja. Po eni strani bo to povečalo prepoznavnost inkluzije v širšem okolju. Po drugi strani pa je akcija pomembna tudi zato, ker bo akcija dala neko vrednost programu tudi na simbolni ravni.
Kako boste porabili prejeto donacijo? Kako sicer financirate programe inkluzivnega juda? Kakšna je podpora države pri tem?
Prejeto donacijo bomo porabili izključno za aktivnosti inkluzivne sekcije (stroški potovanj, tekmovanj, prireditev,…). Vsi trenerji, ki sodelujejo v programu inkluzije so volonterji in za to ne prejemajo plačila. Programe inkluzivnega juda financiramo izključno iz lastnih sredstev (prispevki staršev) ter donacij. Podpora države in lokalne skupnosti se kaže v največji meri s plačilom terminov dvorane.
Kateri so glavni izzivi pri vodenju inkluzivnega judo kluba?
Glavni izzivi pri vodenju inkluzivnega judo kluba se kažejo predvsem v tem, da skupinam zagotovimo osnovna sredstva za delovanje. Hkrati je potrebno poskrbeti tudi za celotno mrežo, ki deluje v ozadju procesa inkluzije (sodelovaje s starši, institucijami, lokalno skupnostjo,…).
